Do nedavnega se je večina ocen vpliva podnebnih sprememb na živilski in kmetijski sektor osredotočala na posledice za proizvodnjo in globalno oskrbo s hrano, manj pa je bilo upoštevanih tudi drugih sestavin prehranjevalne verige. Ta dejavnost ima širši pogled in raziskuje številne učinke, ki bi jih lahko imelo globalno segrevanje in podnebne spremembe na prehrambene sisteme in varnost preskrbe s hrano.
Nedavne podnebne spremembe že vplivajo – od taljenja arktičnega morskega ledu in ledenikov, do pomanjkanja padavin in vplivov morske gladine na obale po vsem svetu.
Potresi, poplave, suše in druge naravne nesreče predstavljajo različne grožnje in izzive za male proizvajalce in revne, saj jim pogosto primanjkuje sredstev za odziv na krize ali zaščito.
Podnebne spremembe povzročajo vedno pogostejše in skrajne naravne nesreče v mnogih delih sveta.
Številne študije poudarjajo negativne učinke, ki jih imajo podnebne spremembe na prehrambene pridelke: pridelki so uničeni ali poškodovani, svetovni prehrambeni sistem pa mora obvladovati in se spoprijeti s pomanjkanjem virov. Podnebne spremembe in njihovi učinki na živilski sistem predstavljajo resno težavo mnogim kmetom in revnejšim skupnostim, saj ne morejo napovedati signalov spreminjajočega se vremena, v mnogih primerih pa se rastna sezona skrajša in prekine. To bo verjetno povzročilo več ljudi, ki trpijo zaradi akutne ali kronične lakote.
Kako podnebne spremembe povzročajo pomanjkanje hrane?
Podnebne spremembe bodo vplivale na vse štiri razsežnosti preskrbe s hrano: razpoložljivost hrane, dostopnost do hrane, uporaba hrane in stabilnost prehranskih sistemov. Vplivalo bo na zdravje ljudi, sredstva za preživljanje, kanale za proizvodnjo in distribucijo hrane ter spreminjanje kupne moči in tržnih tokov. Njegovi vplivi bodo tako kratkoročni, kot posledica pogostejših in intenzivnejših ekstremnih vremenskih pojavov, kot tudi dolgoročni, ki jih bodo povzročili spreminjajoče se temperature in vzorci padavin.
Ljudje, ki so že zdaj ranljivi in imajo pomanjkanjei hrane, bodo verjetno prizadeti prvo.
Sistemi preživetja, ki temeljijo na kmetijstvu in so že občutljivi na negotovost s hrano, se soočajo s takojšnjim tveganjem za večjo odpoved pridelka, nove vzorce škodljivcev in bolezni, pomanjkanje ustreznega semena in sadilnega materiala ter izgubo živine. Najbolj ogroženi so ljudje, ki živijo na obalah in poplavnih ravnicah ter v gorah, suhih predelih in na Arktiki.
Kot posreden učinek bodo ljudje z nizkimi dohodki povsod, zlasti v urbanih območjih, izpostavljeni nevarnosti preskrbe s hrano zaradi izgube premoženja in pomanjkanja ustreznega zavarovanja.
To lahko vodi tudi k spreminjanju ranljivosti tako v državah v razvoju kot v razvitih državah.
Na prehranske sisteme bodo vplivale tudi morebitne notranje in mednarodne migracije, konflikti na podlagi virov in civilni nemiri, ki jih bodo povzročile podnebne spremembe in njihovi vplivi.
Podnebne spremembe ne bodo vplivale le na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, temveč bodo k temu prispevale tudi z emisijami toplogrednih plinov. Vsebujejo pa tudi del zdravila; lahko prispevajo k podnebnim spremembam.