Skupna količina vode na Zemlji se ne povečuje, povečuje pa se količina tekočine, ki polni oceanske bazene, dviguje gladino morja in povečuje količino sveže vode, ki teče v oceane.
Dodatna količina morske vode prihaja iz dveh krajev:
(1) taljenje ledenih plošč in ledenikov na kopnem morju doda vodo
(2) manj očiten vzrok za dvig morske gladine je povezan s širjenjem vode, ko se segreva, zato več kot toplotno energijo ocean absorbira, več prostora potrebuje njegova voda.
Bolj ko se voda segreje, bolj se ozračje segreje in začne začaran krog.
Voda ima sposobnost, da absorbira veliko toplote, lastnost, znana kot toplotna sposobnost. Kot rezultat, ko se temperatura zraka poveča, se poveča tudi temperatura oceana.
Globalna gladina morja trenutno narašča zaradi toplotnega raztezanja oceanov in taljenja ledenikov, od katerih vsak predstavlja približno polovico opaženega dviga morske gladine in je vsak posledica nedavnih zvišanj povprečne svetovne temperature. Od leta 1961 do 2003 se je gladina morja povečala zaradi toplotnega raztezanja in taljenja ledenikov (iz majhnih ledenikov, ledenih kapic in ledenih plošč) s hitrostjo 1,11 milimetra (0,04 palca) na leto. Med letoma 1993 in 2003 se je prispevek k dvigu morske gladine za oba vira povečal na 2,79 milimetra (0,11 palca) na leto. Tako se gladina morja ne samo dviguje, ampak tudi hitreje kot v preteklosti.
Zakaj to?
Znanstveniki so odkrili, da se je od začetka industrijske revolucije koncentracija ogljikovega dioksida v ozračju povečala za 39%. Večina CO2 nastane s proizvodnjo energije iz fosilnih goriv, s katerimi podpiramo svoj življenjski slog. To je pomembno za naše podnebje, ker je ogljikov dioksid najpomembnejši plin za uravnavanje zemeljske temperature zraka z učinkom tople grede. Brez učinka tople grede bi bila temperatura Zemlje precej hladnejša kot zdaj, vendar povečanje CO2 ujame toploto v ozračju, kar bi zabeležil povišanje temperature.
Ne ogrožajo samo sladkovodne reke in jezera – naši vodonosniki ali naravno podzemno skladišče vode tvegajo polnjenje s slano vodo, ko ocean posega v kopno nad njimi. Ko se gladina morja dvigne tako hitro, kot je bila, ima lahko že majhno povišanje uničujoče vplive na obalne habitate dlje po kopnem, lahko povzroči uničujočo erozijo, poplavljanje mokrišč, onesnaženje vodonosnikov in kmetijskih tal s soljo ter izgubo habitata za ribe, ptice, in rastline. Že zdaj poplave na nizko ležečih obmorskih območjih silijo ljudi k višjim tlem, milijoni drugih pa so ranljivi zaradi poplavne ogroženosti in drugih vplivov podnebnih sprememb.