Toplejše temperature povečajo tveganje za dezertifikacijo v južnih delih Evrope in povzročajo večje tveganje za sušo. Zato bodo ekstremne temperature vplivale na sektorje, kot so kmetijstvo, turizem in proizvodnja energije. Mesta se lahko soočajo z novimi izzivi pri oskrbi z vodo in drugimi osnovnimi viri.
Ocena fizičnih in ekonomskih vplivov posebnih scenarijev podnebnih sprememb na evropski in mednarodni ravni temelji na povezovanju ustreznih znanstvenih disciplin, vključno z modeliranjem podnebnih sprememb, modeli biofizičnih vplivov in ekonomskimi modeli.
| V skladu s sklepi študije, ki jo je izvedla EU “Vplivi podnebnih sprememb”, bi lahko podnebne škode v EU, če ne bodo sprejeti nadaljnji ukrepi in se svetovna temperatura poveča za 3,5 ° C, znašale vsaj 190 milijard EUR, kar pomeni neto blaginjo izgube 1,8% sedanjega BDP. Številne vremenske razmere bi lahko približno podvojile povprečno pogostost. |
Posledično lahko, primeri smrtni zaradi vročine dosežejo približno 200 000, stroški škode zaradi poplav v rekah lahko presežejo 10 milijard EUR, v južni Evropi pa lahko gori 8000 km2 gozda. Število ljudi, ki jih prizadene suša, bi se lahko povečalo za sedemkrat, obalna škoda pa bi se zaradi dviga morske gladine lahko več kot potrojila. Te ekonomske ocene temeljijo na scenarijih, ko se podnebje, pričakovano do konca stoletja (2080-ih), pojavlja v sedanji populaciji in gospodarski krajini.